Zemlja Redni mikroseizmski impulz, ki je bil prvič odkrit v 60. letih prejšnjega stoletja, potuje po planetu od Gvinejskega zaliva z neverjetno natančnostjo. Niti valovi niti vulkanska aktivnost niso mogli v celoti pojasniti tega seizmskega impulza, ki po šestih desetletjih ostaja ena največjih ugank
. V 60. letih 20. stoletja so seizmografi začeli registrirati redni odmev, ki je izviral iz srca Zahodne Afrike. Šestdeset let kasneje uganka ostaja nerešena: podzemni utrip, ki se ponavlja vsakih 26 sekund in ki ga znanost še vedno ne more razvozlati. Med verodostojnostjo podatkov in negotovostjo vzrokov je utrip Zemlje postal ena najtrdovratnejših ugank geofizike.
Odkritje, ki je spremenilo seizmologijo
Prav Jack Oliver, geolog iz observatorija Lamont-Doherty v Kolumbiji, je leta 1962 identificiral ta pojav. To ni bil hrup ali napaka opreme: signal se je pojavil z matematično natančnostjo in se širil po celotni planet. Od takrat so se hipoteze gibale med ritmičnim udarjanjem valov ob afriško platformo in vulkanično aktivnostjo na San Toméju, čeprav nobena od njih ne pojasnjuje v celoti njegove rednosti.
Gvinejski zaliv pod sumom
Zapisi kažejo na epicenter v bližini zaliva Bonny. V 60. letih prejšnjega stoletja so mornarji in kapitani poročali o nenavadnih valovih, ki so sovpadali z mikromm, kar je okrepilo oceansko teorijo. Vendar pa odsotnost vidnih aktivnih vulkanov v regiji podpira alternativno magmatsko teorijo, po kateri lahko podzemni sistemi občasno sproščajo energijo.
Nove sledi, stare uganke
V letih 2006 in 2013 so sodobne raziskave potrdile obstoj impulza in celo odkrile dve različni frekvenci v isti regiji. Ena od njih, 26 sekund, še vedno nima razlage v okviru sodobnih modelov. Novejše, leta 2023, so odkrili »drsenja« ali premike frekvence, povezane z istim virom, kar kaže na neznani fizikalni proces, ki zaenkrat ne ustreza nobeni klasični teoriji.
Nerazrešena uganka
Danes mikroseizmski impulz, ki traja 26 sekund, registrirajo z milimetrsko natančnostjo na postajah po vsem svetu. Toda njegov končni vzrok ostaja neznan, kar nas spominja, da Zemlja še vedno skriva svoje skrivnosti. Za znanstvenike je vsak impulz ne le uganka, ampak tudi povabilo, da nadaljujejo s poslušanjem planeta in razvozlavljanjem skritega jezika njegovih globokih udarcev.
